Informacije o objavi

Bolečine v rami – Utesnitveni sindrom rame

Ena najbolj pogostih poškodb je poškodba našega najbolj gibljivega sklepa v telesu – ramena. Do poškodbe v ramenu pride zaradi različnih razlogov, definitivno pa so najbolj pogoste “overuse” oz. preobremenitvene poškodbe rame. Tukaj lahko štejemo nekoga, ki je razvil poškodbo zaradi sedečega poklica, s katerim je skozi 20 let razvil slabo držo in ima rame pomaknjene naprej ter v pretirani notranji rotaciji, kar je prineslo do tega, da je rama postala nestabilna in začela pritiskati na druge strukture okoli nje. Lahko pa tukaj štejemo nekoga, ki je npr. rokometaš in že 15 let z isto roko meče na isti način, kjer lahko opazimo 2 visoka faktorja tveganja, ki so prisotna vsa ta leta (repetativnost ali frekvenco in pa hitrost).

Veliko je poškodb rame, mi se bomo pa skoncentrirali na tisto, ki je prisotna pri skoraj 50% vseh pacientov s problemi v ramenu. Govorimo o utesnitvenemu sindromu ramena ali impingement sindromu.

V večini primerov utesnitvenega simptoma govorimo o mišici supraspinatus (ena izmed mišic rotatorne manšete), ki zaradi pomankjanja stabilnosti rame, ter skrajšanih (zategnjenih) glavnih mišic, ki so odgovorne za premikanje roke (prsne mišice, široka hrbtna mišica, deltoidna mišica,…), privede do tega, da gre “žogica” rame (glavica humerusa) ven iz svojega optimalnega položaja in stisne ob acromion (izrastek lopatice tik nad nadlahtnico) mišico supraspinatus. Posledično pride do utesnitve.

Omenjeni sindrom poteka v treh fazah. Najprej pride do burzitisa, kar pomeni, da burza prisotna nad suprapinatusom nateče ter se vname. Druga faza je, ko se kita supraspinatusa vname in tretja je sama ruptura mišice rotatorne manšete.

Bolečine v ramenih

Kakšni so simptomi? 

Simptomi so vztrajna bolečina, ki se pojača, ko roko v katerikoli ravnini dvignemo nad nivo ramena. Zaradi bolečine ramo začnemo čuvati ter začnemo kompenzirati, kar pripelje do občutka “zategnjenosti”. V kolikor čutimo bolečino po noči, je to lahko znak da je prišlo do natrganja.

Kako impingement sindrom tretiramo v Rehab.si?

Najprej izvedemo teste:

  1. Yocum test:

Test povzroči provokacijo subakromialnih struktur. Osebo prosimo, da postavi dlan na strani boleče rame na nebolečo ramo. Nato damo navodilo, da dvigne komolec navzgor, s tem da dlan ostane v stiku z ramo ves čas. Test je pozitiven, če sprovociramo bolečino, ki jo oseba že ima.

  1. Abdukcija (lateralni odmik) ramena

Test Izvedemo tako, da osebi rečemo naj bolečo roko z iztegnjenim komolcem dvigne v loku iz priročenja, preko odročenja do vzročenja za 180 stopinj. Test je pozitiven, če se pojavi bolečina kjerkoli od 60 – 120  stopinj. V kolikor se bolečina pojavi med 170-180 stopinj, to lahko nakazuje na problem v AC sklepu in ne v prostoru pod akromionom.

  1. Hawkins- Kennedy-jev test

Test izvedemo tako, da osebi dvignemo bolečo roko do predročenja 90 stopinj. Tukaj upognemo komolec navznoter za 90 stopinj. V tem položaju zarotiramo ramo v smeri notranje rotacije. V kolikor se pojavi povečanje bolečine, je test pozitiven in pomeni da smo sprovocirali impingement.

Kako se lotimo rehabilitacije utesnitvenega sindroma v Rehab.si?

Najprej je potrebno najti razbremenitev in iskanje položajev brez bolečine. Nato izvajamo razgibavanje v teh položajih. Doda se nihajne vaje, ki v večini primerov prinesejo sprostitev/ olajšanje na področju ramena. Pregledamo telesno držo in po možnosti odpravimo asimetrije, ki so lahko dejavnik tveganja za impingement. Nato sledi krepitev mišic rotatorne manšete, kateri dodamo tudi vaje za stabilizacijo lopatice. Ob tem pa delamo tudi na gibljivosti ramenskega sklepa. Potrebno se je tudi izogibati oz. modificirati gibe in prisilne drže, ki povečujejo tveganje za ponovitev vnetja.

Pri vajah za rehabilitcijo te težave, moramo izboljšati našo gibljivost in mobilnost lopatice, ter ojačati ter stabilizirati mišice rotatorne manšete. če je bolečina v rami prevelika, je pred vsemi vajami potrebno opraviti fizioterapijo, ki bo omogočila, da se zmanjšajo bolečine in simptomi. V tej fazi se bo tudi izboljšala pasivna ter aktivna gibljivost rame in začelo se bo počasi delati tudi na stabilizaciji/ moči mišic, ki našo ramo ščitijo.

Do druge faze rehabilitacije pride, ko so mišice že dovolj pripravljene na naslednji korak, pa se lotimo naslednje stopnje, ki pa je kinezioterapija. Tukaj začnemo z posebno zasnovano kineziološko vadbo ramo malo bolj obremenjevati s ciljem, da se vrne v prvotno moč, ki jo je mela pred utesnitvenim sindromom. Vaje so na začetku skoncentrirane na poškodovano ramo, potem se pa počasi ramo začne vključevati v celotno telo, da začne jačati tudi pri drugih gibanjih in položajih.

Lep pozdrav,

Dino Šunjerga, dipl. kin

Avtor
Najnovejši članki
Novice
Prijavite se na naše novice.

Prijava na posvet s strokovnjakom

Izpolnite obrazec