Informacije o objavi

Išias! Vzrok za bolečine v križu?

Vsak od nas je verjetno že vsaj enkrat slišal za išias oz. mogoče tudi občutil posledice, ki jih s sabo nosi problematika omenjenega problema. Bolečine v križu, čutimo jih tudi po nogi.

Kaj pa sploh je to?

Išiasni živec je najdaljši živec v našem telesu, ki izhaja iz hrbtenjače v ledvenem/ sakralnem delu, natančneje na področju segmentov L4-S3. Spodaj v medenici, tik pred mišico piriformis, se posamezne korenine združijo v en sam živec –  išiasni živec. Potuje po nogi navzdol, kjer se v področju kolena zopet razdeli – tokrat v dve korenini. Obe korenini se zaključita spodaj v stopalu.

Ko slišimo ljudi, da nam rečejo, da jih je zagrabil “išias” to pomeni, da je prišlo do iritacije, vnetja ali pa ukleščenja išiasnega živca v določenem področju telesa. In ravno tako se je potrebno tudi lotiti problema – poiskati, kje v telesu prihaja do težave. To je pomembno, saj različna mesta, kjer se problem zgodi, zahtevajo različno obravnavo ter potek rehabilitacije.

Najprej bomo razdelili problematiko na dva dela. Največkrat se zgodi, da se živec uklešči na področju hrbtenice ali pa na področju medenice pri mišici piriformis. 

Najpogostejši povzročitelji išiasa so hernija diska v ledvenem delu hrbtenice, degeneracijske spremembe v ledvenem delu hrbtenice, stenoza ledvenega dela hrbtenice in pa piriformis sindrom.

Poškodba hrbtenice

Kako odkrijemo, če je problem v hrbtu?

Test na stolu.

Usedemo se na stol in naredimo kompresijo na hrbtenico v treh različnih položajih.

  1. Med sedenjem najprej držimo hrbtenico v ravnem/ nevtralnem položaju. Nato se primemo z rokami ob strani za sedišče stola in se “potegnemo” z rokami navzdol za stol.
  2. Isto kompresijo izvedemo kot v prejšnjem primeru, le da sedaj upognemo hrbtenico (fleksija)
  3. Isto ponovimo še s hrbtom uleknjenim nazaj (hiperekstenzija)

Če se bolečina pojavi ob izvajanju katerekoli od treh omenjenih testov, lahko skoraj z zagotovostjo rečemo, da se je išialni živec ukleščil. Verjetno nekje na področju spodnjega dela hrbtenice.

V tem primeru je prva stvar, ki jo moramo narediti omejiti sprožilec bolečine. Kaj s tem mislimo? Torej, če se je bolečina npr. pojavila pri testu, ko upognemo hrbtenico (fleksija), se moramo vprašat kaj delamo v vsakdanjem življenju, ki nas postavlja v položaj, kjer upogibamo hrbtenico – mogoče je to repetativno pobiranje stvari iz tal z zvitim hrbtom v službi, mogoče je sedenje z upognjenim hrbtom za računalnikom,… Najti moramo sprožilec in ga omejiti (npr. vsakih 30 min narediti krajši sprehod po pisarni, podložiti ledveni del hrbtenice med sedenjem, da nismo več v upognjenem položaju,…).

Kako odkrijemo, če je problem v medenici (piriformis sindrom)?

Tukaj imamo dve različni situaciji, kratek in dolg piriformis sindrom.

  1. Kratek piriformis sindrom test – V leži na hrbtu ima osebi, da ima eno nogo iztegnjeno. Drugo nogo pa primemo, jo pokrčimo in dvignemo, da je peta oddaljena od tal približno 10 cm. Nato izvedemo notranjo rotacijo v kolku na obeh straneh. Opazujemo, če je na boleči strani slabša notranja rotacija kolka. V kolikor je temu tako, potem lahko rečemo, da ima oseba kratek piriformis sindrom, kar pomeni, da je mišica piriformis v spazmu oz. je skrajšana. 

Pri takšnem primeru pridejo prav vaje za razteg piriformisa in pa sproščanje trigger točke piriformisa z teniško žogico ali valčkom.

  1. Dolg piriformis sindrom test – Test je čisto enak kot pri kratkem piriformis sindromu, le da je razlika v rezultatu. In sicer na boleči strani je notranja rotacija v kolku vidno boljša kot pa ne boleči strani. V tem primeru lahko rečemo, da ima oseba probleme zaradi dolgega piriformis sindroma. Tukaj je piriformis rategnjen, razrahljan in pritiska ob išiasni živec pri določenih gibanjih.

V takšni situaciji “išiasa” moramo piriformis mišico na boleči strani ojačati. To lahko naredimo z raztegom elastike v leži bočno (če je leva stran boleča je levi bok pri tleh) s pokrčenimi kolki in drugič z iztegnjenimi kolki. 

Ne glede na to, kakšno vrsto išiasa imamo, pa lahko v vsakem primeru izvedemo drsenje išiasnega živca. Kako to naredimo? Usedemo se na dovolj visok stol, kjer noge niso v stiku s tlemi. Nato istočasno iztegnemo nogo v kolenu boleče noge, istočasno pa vrat in glavo nagnemo nazaj. Nato pokrčimo koleno in glavo ter vrat nagnemo naprej. Tu naredimo nekje 15 ponovitev.

Upamo, da komu, ki ima probleme z išiasom tale članek pomaga. Vseeno pa se je treba zavedati, da ni skrivne formule za ozdravitev katerekoli težave, ki bi odgovarjala vsakemu posamezniku. Ob pojavu išiasa ali katerekoli druge težave svetujemo posvet in delo s strokovnjakom, da lahko določi pravilen plan rehabilitacije individualiziran ter prilagojen vsakemu posamezniku posebaj.

Dino Šunjerga, dipl.kin.

Avtor
Najnovejši članki
Novice
Prijavite se na naše novice.

Prijava na posvet s strokovnjakom

Izpolnite obrazec