Največkrat te bolečine nimajo dotične diagnoze, kar pomeni, da na sami hrbtenici ni videti sprememb ali poškodb, zdravniki pa nam tako niso ravno v pomoč. Zdravnika le obiščite v primerih, kadar bolečina ne pojenja tudi več tednov, seva v noge, povzroča izgubo občutka ali se pojavi skupaj z nepojasnjeno izgubo telesne mase, saj takrat najverjetneje gre za določene poškodbe. Za vse ostale pa bo najverjetneje veljalo, da je do bolečin v križu prišlo zaradi pomanjkanja gibanja.
Gibanje je prvo v vrsti od nasvetov, ki jih lahko podam za preprečevanje bolečin v križu. Gibanje ojača naše mišice. Če so te oslabljene, obstaja veliko več možnosti, da se bodo poškodovale že pri vsakdanjih opravilih. Bolečino lahko izzovemo že z napačnim dvigom bremena ali pa pri hitrem in nenadzorovanem gibu. Najpomembneje je okrepiti globoko plast mišic, ki potekajo ob hrbtenici in jih imenujemo tudi stabilizatorji hrbtenice ali jedro. Gibanje pomaga tudi pri ohranjanju naših sklepov. Sklepni hrustanec, ki je najpomembnejši pri dušenju sil, ni prekrvavljen in tako ne pridobiva hranilnih snovi iz krvi. Za njegovo prehranjevanje je glavno gibanje sklepne tekočine, kar pa dosežemo s premikanjem našega telesa. Telesna vadba tudi pomaga uravnavati našo telesno maso. Prekomerna telesna masa, še posebej okoli trebuha, poveča obremenitev na ledveni del hrbtenice.
Ker je gibanje tako pomembno, ga je potrebno vnesti tudi med delovne obveznosti. To naredimo z aktivnimi odmori. Ni jih pretežko vključiti, saj so dolgi le nekaj minut. Vsakih 30 minut sedenja vstanemo se nekoliko sprehodimo po hodniku ali prehodimo najbližje stopnice, potem pa naredimo nekaj vaj za moč in gibljivost, tako da sprostimo zakrčene mišice in spodbudimo krvni pretok v spodnjem delu telesa. Poleg aktivnih odmorov ne smemo prezreti hitrih raztegov. Kadar med sedenjem začutite, da bi se radi pretegnili, to naredite, saj je to znak telesa, da je mišica zakrčena in jo z raztegom sprostimo.
Zelo pomembna pri preprečevanju bolečin v križu je ustrezna drža. Nanjo moramo paziti skozi ves dan, po možnosti tudi ponoči. Vsaka pozicija spanja nam mogoče ne ustreza. Ugotoviti moramo, katere pozicije nam povzročajo bolečine in jih spremeniti. Pri nekaterih si je možno pomagati s podlaganjem blazine na določenih mestih. Med sedečim delom nam že pravilne nastavitve stola lahko močno omilijo težave. Med preostalim delom dneva pa se moramo opominjati in ohranjati primerno držo. Pri tem pa razni stezniki ne pomagajo, glavna je ustrezna moč mišic, kjer se vrnemo spet na začetek.
Zato le raje pojdite peš do trgovine, s kolesom do službe, tam pa uporabite stranišče v zgornjem nadstropju in se spotoma sprehodite po stopnicah.
